Fauna

Netopirje iz rodu Plecotus prepoznamo po dolgih ušesih, ki jih v mirovanju zložijo pod krila. Prehranjujejo se z veščami, mušicami, drobnimi hroščki, gosenicami in pajki, ki jih lovijo z vejic in listov. Njihov življenjski prostor so listnati mešani gozdovi. Uhati netopirji se ne selijo, najdaljše premike opravijo med poletnimi in zimskimi zatočišči v razdalji nekaj deset kilometrov. Poletne porodniške kolonije najpogosteje oblikujejo v drevesnih duplinah ali na podstrešjih cerkva in drugih zgradb. Za zimsko zatočišče najpogosteje izberejo jame, kleti in tunele.

V višje ležečih mešanih gozdovih domuje velika sova kozača. Barva njenega perja je prilagojena okolju; če leži sneg, je njeno preje svetlejše, v osnovi pa je ta sova temnejše barve.  Ime je dobila po svojem oglašanju, saj spominja na kozje meketanje. Resasti robovi in velika površina kril ji omogočajo počasne zamahe, zato je njeno letanje skoraj neslišno. Kozača je zato odlična roparica, ki se prehranjuje z glodavci in manjšimi pticami. Kosti, dlako, perje in druge neprebavljene ostanke izbljuva v obliki kepic, ki jim pravimo izbljuvki.

Polh je pravi zaspanec! Prezimuje več kot polovico leta, kar je najdlje od vseh sesalcev. Ko se spomladi končno prebudi, najprej pregleda popke, iz katerih bodo nastali plodovi npr. žira, ki je njihova najljubša hrana. Če ni dovolj popkov, se vrne v svoje zavetje in spi naprej do naslednje pomladi. Rimljani so polhe lovili in jih ko t poslastico pripravljali na različne načine.

Človeška ribica (foto: M. Pršina, arhiv ZRSVN).

Davnega leta 1689 je Janez Vajkard Valvasor pisal o zmajevih mladičih, ki jih je opazil v bruhajočem izviru Lintvern (blizu Vrhnike). Ni vedel, za kakšne živali gre, zato jih opisal kot: ”Verjetno neke vrste kuščar ali podzemni črv, ki se ga najde tudi drugje.” Že takrat se je zavedal, da je pod zemeljskim površjem nekaj hudo skrivnostnega in skritega – podzemni jamski svet. Približno sto let kasneje je potekala bitka za njen opis in prestiž, v kateri je Joseph Nicolai Laurenti prehitel Giovannija Antonia Scopolija. Tako je človeška ribica dobila svoje latinsko ime in postala prva jamska žival, ki jo je kdorkoli na svetu znanstveno opisal. Scopoli jo je kasneje pravilno uvrstil med dvoživke in ne med ribe, kot bi utegnilo zavajati slovensko ime. Leta 1801 je bila predstavljena znanstvenikom tedanjega časa v Londonu in postala svetovno znana. Raziskovalci so živali uspeli najti v jamah na Dinarskem krasu v Sloveniji, Italiji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini ter Črni gori. Primerke so iz Slovenije pošiljali po vsem svetu, v dve evropski jami so jih celo poskusno naselili, kjer naj bi živele še danes.

 

Drobnovratnik (foto: C. Mlinar, arhiv ZRSVN).

Zgodba hrošča drobnovratnika je malce mlajša, a zato nič manj zanimiva. Leta 1831 ga je v Postojnski jami odkril jamski vodnik Luka Čeč. Odnesel ga je grofu Hochenwartu, ta pa Ferdinandu Schmidtu, ljubiteljskemu entomologu, ki je živel v Ljubljani in zaradi pogrešanja lastnega vrta proučeval žuželke. Hrošča je opisal, latinsko poimenoval in mu dodelil tudi slovensko ime drobnovratnik. To je bila prva opisana jamska žuželka na svetu. Tej živali je manjkal del telesa, zato je Schmidt ponudil nagrado tistemu, ki mu prinese celega hrošča. Dolgih 16 let za tem ga je našel sam. Med njegovim iskanjem je odkril in opisal cel kup drugih jamskih živali in tako pokazal znanstvenikom povsem nov svet pod nami. Postojnska jama je s tem postala zibelka svetovne speleobiologije, torej biologije jamskih živali.

Zanimivosti

BEARS’ HIBERNATION

Did you know that not all bears go into their dens in the winter? It all depends on the food supply in the autumn (when the bear accumulates fat) and in the winter (when there is markedly less food). If a bear is accustomed to food sources close to humans (composts, garbage cans, wild landfills, meat from the slaughter), it will not go into hibernation but will be visiting a village.

BEARS’ HIBERNATION

TREE ROOTS

Did you know that the roots of a tree extend beyond its treetop? In the forest, the roots of the trees touch and intertwine, protecting the forest ground from slipping and erosion.

TREE ROOTS

BARK BEETLES

Did you know that bark beetles are polygamists? The male hollows out a cubbyhole in the spruce tree and invites the females into it. Usually, 2 or 3 respond. After fertilisation, they each dig their own tunnel away from the cubbyhole and lay eggs in the walls of the tunnel.

BARK BEETLES

BLOSSOMS

Did you know that not all flowers have colourful blossoms? Along the Ajdovski zid wall, in the Kobilji curek stream and in Lanišče, we may observe a flowering henbane bell in April, which has black-purple, brown blossoms. The plant is poisonous.

BLOSSOMS

NEWTS AND FIRE-BELLIED TOADS

Did you know that newts and fire-bellied toads have warning colours only on their bellies? In case of danger, a fire-bellied toad throws itself on the back, arches its garish belly and plays dead. Predators think the animal is dead and bloated, thus inedible.

NEWTS AND FIRE-BELLIED TOADS

UNROOFED CAVE

Did you know that unroofed caves are created because their ceilings become thinner and then collapse? One day this will happen to the Postojna Cave and it will look like a cave by the Roman wall in Vrhnika.

UNROOFED CAVE