Rastlinstvo

Gola vrba (foto: U. Galien, arhiv ZRSVN).

Idrija je bila zaradi svojega rudnika nezanemarljiv člen Avstrijskega cesarstva, kljub temu je šele leta 1754 dobila pravega zdravnika. To je bil Giovanni Antonio Scopoli, ki je za svojo novo službo dobil brezplačno stanovanje, dobro letno plačo in še dodatna sredstva za selitev in pohištvo. Skrbel je za ranjene in bolehne rudarje, njihove družine in prebivalstvo iz sosednjih krajev. Nadvse rad se je predajal raziskovanju botanike na Idrijskem, v visokogorju in kasneje tudi po vsej Kranjski. Lotil se je tudi poučevanja kemije in metalurgije za rudniške učence ter v Idriji ostal 16 let. Po njem je poimenovanih mnogo rastlinskih in živalskih vrst – kranjska bunika (Scopolia carniolica), Scopolijev repnjak (Arabis scopoliana), Scopolijev grint (Senecio scopolii), Scopolijeva črnobina (Scrophularia scopolii), pajek Scopolijev lepi volkec (Pisaura mirabilis). Še veliko pa jih je prvič opisal in poimenoval – resasta popkoresa (Moehringia ciliata Scop.), gola (Salix glabra Scop.), siva (Salix eleagnos Scop.), alpska (Salix alpina Scop.) in timijanovolistna vrba (Salix serpillifolia Scop.), rušnata zvončica (Campanula cespitosa Scop.), metulj Scopolijev zlatook (Lopinga achine Scop.) itd.

Scopolija je na delovnem mestu nadomestil Balthasar Hacquet, ki je prišel v Idrijo ravno zaradi odmevnega, že skoraj slavnega Scopolijevega dela. Naučil se je slovenščine, zdravil zastrupitve z živim srebrom in skrbel za porodništvo na Idrijskem. Zelo si je želel osvojiti Triglav, kar mu je po več poskusih tudi uspelo. Triglavu je govoril Terglou in njegovo ime ponesel po svetu v imenih triglavskega dimka (Crepis terglouensis Hacquet) in triglavskega svišča (Gentiana terglouensis Hacquet). Zaradi velikega prispevka k razvoju naravoslovja so botaniki po njem poimenovali tevje (Hacquetia epipactis) in Hacquetov ušivec (Pedicularis hacquetii).

Kranjska bunika (foto: U. Galien, arhiv ZRSVN).

Ne pozabimo tudi na idrijskega naravoslovca Henrika Freyerja, ki se je rodil v Idriji in kot otrok sledil pogovorom Scopolija s svojim očetom. Danes je Freyer najbolj znan po poimenovanju Blagajevega volčina (Daphne blagayana Freyer), v muzejskih krogih pa po neutrudnem paleontološkem in preparatorskem delu. V Postojnski jami je odkril čeljustnico jamskega leva, v Mokriški jami pa celotno okostje jamskega medveda, ki je danes na ogled v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Človeški ribici je podaril ime močeril ter svetu predstavil aragonitne ježke (kapniške tvorbe) iz Ravenske jame.

Veliko rastlin in živali je bilo prvič odkritih in opisanih na slovenskih tleh in imajo torej pri nas klasično oz. tipsko nahajališče (locus typicus), razširjene pa so tudi drugod po Evropi. Temu so najbolj botrovale prav ugodne zgodovinske okoliščine in splet naključij. Velik delež k temu so prispevali raziskovalci iz Idrije.

Zanimivosti

Ali veš, da ne gredo vsi medvedi pozimi v brloge? Vse je odvisno od ponudbe hrane v jesenskem (ko medved kopiči tolščo) in zimskem času (ko je hrane izrazito manj). Če je medved navajen na vire hrane blizu ljudi (komposti, smetnjaki, divja odlagališča, koline), ne bo šel na zimsko mirovanje, ampak bo hodil v vas.

Ali veš, da korenine drevesa segajo dlje, kot se razteza njegova krošnja? V gozdu se korenine dreves dotikajo in prepletajo ter s tem varujejo gozdna tla pred lazenjem in erozijo.

Ali veš, da so lubadarji poligamisti? En samec v smreko izdolbe kamrico in vanjo vabi samice. Običajno se odzoveta 2 ali 3. Po oploditvi vsaka izkoplje svoj rov stran od kamrice in v stene rova odlaga jajčeca.

Ali veš, da nimajo vse rastline cvetov pisane barve? Ob Ajdovskem zidu, v Kobiljem curku in v Lanišču lahko v aprilu opazujemo cvetočo kranjsko buniko, ki ima črno-vijolične, rjave cvetove. Rastlina je strupena.

Ali veš, da imajo pupki in urhi svarilne barve le na trebuhu? Urh se ob nevarnosti vrže na hrbet, usloči svoj kričeči trebuh in se naredi mrtvega. Plenilci mislijo, da je žival mrtva in napihnjena, torej neužitna.

Ali veš, da je brezstropa jama nastala zato, ker se ji je stanjšal in nato vdrl strop? Nekoč se bo to zgodilo Postojnski jami in izgledala bo kot jama ob rimskem zidu na Vrhniki.