Zgodovina raziskovanj

Prvi val znanstvenega raziskovanja poznorimskih zapor se je začel sredi 19. stoletja. Takrat so posamične zapore že dojemali kot širši vojaški sistem, povezan s cestami na alpskih prehodih in jih datirali v antični čas. Kustos Deželnega muzeja za Kranjsko (danes Narodnega muzeja Slovenije) Alfons Müllner si je pri spomeniškovarstveni službi centralne komisije na Dunaju prizadeval za sistematično raziskovanje zapor, izdelal pa je tudi še danes pomemben arheološki topografski zemljevid Ajdovskega zidu ter opravil topografijo zapore na Hrušici in nekaj manjših izkopavanj. Zahvaljujoč njegovemu delu so poznorimski zaporni sistem v svoja dela začeli vključevati tudi drugi raziskovalci, ki so se ukvarjali s preučevanjem rimskih ostankov na območju alpskih zapor.

Med prvimi je o zapornem sistemu pisal Alberto Puschi, ravnatelj tržaškega muzeja. Leta 1901 je v preglednem besedilu o alpskih zaporah kot prvi zapisal, da v nasprotju z do tedaj uveljavljenim prepričanjem ne gre za neprekinjeno linijo zidov, temveč za posamezne zapore. Besedilo je opremljeno tudi z zemljevidom, ki še danes, kljub napakam, ostaja eden osnovnih topografskih virov za preučevanje zapornega sistema.

Prvo sistematično arheološko izkopavanje na alpskih zaporah se je odvijalo leta 1906 na Vrhniki. Šele tik pred prvo svetovno vojno pa so se na širšem prostoru zapornega sistema odvila tudi večja izkopavanja pod vodstvom Walterja Schmida, deželnega arheologa z univerze v Gradcu. Žal razen dveh krajših besedil rezultati niso bili objavljeni.

Obe vojni in vmesna gospodarska kriza so raziskovanje zapornega sistema skoraj popolnoma prekinili. Izjema so bila konservatorska dela na trdnjavi Ad Pirum (Hrušica) in zapori na Reki med letoma 1937 in 1940. V tem času so alpske zapore žal uporabili tudi v politične namene. Italijani so v njih iskali argumente za potek svoje severovzhodne meje in jih uporabili v Rapalski pogodbi, ki je odrejala tudi mejo med Kraljevino Italijo in Kraljevino Jugoslavijo. V ta namen je italijanska vojska v tajnosti opravljala topografske preglede in manjša izkopavanja na območju poznorimskih zapor, ki pa verjetno nimajo večje znanstvene vrednosti.

Sredi 20. stoletja se je začel drugi velik val raziskovanja zapornega sistema claustra Alpium Iuliarum. Na pobudo arheologa Jaroslava Šašla je ekipa slovenskih in hrvaških arheologov izdelala celotno topografijo zapor in zbrala vse dotedanje objave in antične vire. ….

Zabavna dejstva

Najdaljši do sedaj poznani odsek alpskih zapor je Ajdovski zid nad Vrhniko, ki meri preko 6700 m in ima vsaj 35 obrambnih stolpov.

Najkrajši do sedaj poznani odsek alpskih zapor je zid na hribu s toponimom Tabršče, ki meri le 15 m.

Za alpske zapore so se v ljudskem izročilu ohranila različna imena: rimski zid, šance, festunge, cvinger, ajdovski zid, turški zid in druga.