Živalstvo

Netopirje iz rodu Plecotus prepoznamo po dolgih ušesih, ki jih v mirovanju zložijo pod krila. Prehranjujejo se z veščami, mušicami, drobnimi hroščki, gosenicami in pajki, ki jih lovijo z vejic in listov. Njihov življenjski prostor so listnati mešani gozdovi. Uhati netopirji se ne selijo, najdaljše premike opravijo med poletnimi in zimskimi zatočišči v razdalji nekaj deset kilometrov. Poletne porodniške kolonije najpogosteje oblikujejo v drevesnih duplinah ali na podstrešjih cerkva in drugih zgradb. Za zimsko zatočišče najpogosteje izberejo jame, kleti in tunele.

V višje ležečih mešanih gozdovih domuje velika sova kozača. Barva njenega perja je prilagojena okolju; če leži sneg, je njeno preje svetlejše, v osnovi pa je ta sova temnejše barve.  Ime je dobila po svojem oglašanju, saj spominja na kozje meketanje. Resasti robovi in velika površina kril ji omogočajo počasne zamahe, zato je njeno letanje skoraj neslišno. Kozača je zato odlična roparica, ki se prehranjuje z glodavci in manjšimi pticami. Kosti, dlako, perje in druge neprebavljene ostanke izbljuva v obliki kepic, ki jim pravimo izbljuvki.

Polh je pravi zaspanec! Prezimuje več kot polovico leta, kar je najdlje od vseh sesalcev. Ko se spomladi končno prebudi, najprej pregleda popke, iz katerih bodo nastali plodovi npr. žira, ki je njihova najljubša hrana. Če ni dovolj popkov, se vrne v svoje zavetje in spi naprej do naslednje pomladi. Rimljani so polhe lovili in jih ko t poslastico pripravljali na različne načine.

Človeška ribica (foto: M. Pršina, arhiv ZRSVN).

Davnega leta 1689 je Janez Vajkard Valvasor pisal o zmajevih mladičih, ki jih je opazil v bruhajočem izviru Lintvern (blizu Vrhnike). Ni vedel, za kakšne živali gre, zato jih opisal kot: ”Verjetno neke vrste kuščar ali podzemni črv, ki se ga najde tudi drugje.” Že takrat se je zavedal, da je pod zemeljskim površjem nekaj hudo skrivnostnega in skritega – podzemni jamski svet. Približno sto let kasneje je potekala bitka za njen opis in prestiž, v kateri je Joseph Nicolai Laurenti prehitel Giovannija Antonia Scopolija. Tako je človeška ribica dobila svoje latinsko ime in postala prva jamska žival, ki jo je kdorkoli na svetu znanstveno opisal. Scopoli jo je kasneje pravilno uvrstil med dvoživke in ne med ribe, kot bi utegnilo zavajati slovensko ime. Leta 1801 je bila predstavljena znanstvenikom tedanjega časa v Londonu in postala svetovno znana. Raziskovalci so živali uspeli najti v jamah na Dinarskem krasu v Sloveniji, Italiji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini ter Črni gori. Primerke so iz Slovenije pošiljali po vsem svetu, v dve evropski jami so jih celo poskusno naselili, kjer naj bi živele še danes.

 

Drobnovratnik (foto: C. Mlinar, arhiv ZRSVN).

Zgodba hrošča drobnovratnika je malce mlajša, a zato nič manj zanimiva. Leta 1831 ga je v Postojnski jami odkril jamski vodnik Luka Čeč. Odnesel ga je grofu Hochenwartu, ta pa Ferdinandu Schmidtu, ljubiteljskemu entomologu, ki je živel v Ljubljani in zaradi pogrešanja lastnega vrta proučeval žuželke. Hrošča je opisal, latinsko poimenoval in mu dodelil tudi slovensko ime drobnovratnik. To je bila prva opisana jamska žuželka na svetu. Tej živali je manjkal del telesa, zato je Schmidt ponudil nagrado tistemu, ki mu prinese celega hrošča. Dolgih 16 let za tem ga je našel sam. Med njegovim iskanjem je odkril in opisal cel kup drugih jamskih živali in tako pokazal znanstvenikom povsem nov svet pod nami. Postojnska jama je s tem postala zibelka svetovne speleobiologije, torej biologije jamskih živali.

Zanimivosti

Medvedke

Ali veš, da ne gredo vsi medvedi pozimi v brloge? Vse je odvisno od ponudbe hrane v jesenskem (ko medved kopiči tolščo) in zimskem času (ko je hrane izrazito manj). Če je medved navajen na vire hrane blizu ljudi (komposti, smetnjaki, divja odlagališča, koline), ne bo šel na zimsko mirovanje, ampak bo hodil v vas.

Medvedke

Drevesne korenine

Ali veš, da korenine drevesa segajo dlje, kot se razteza njegova krošnja? V gozdu se korenine dreves dotikajo in prepletajo ter s tem varujejo gozdna tla pred lazenjem in erozijo.

Drevesne korenine

Lubadarji

Ali veš, da so lubadarji poligamisti? En samec v smreko izdolbe kamrico in vanjo vabi samice. Običajno se odzoveta 2 ali 3. Po oploditvi vsaka izkoplje svoj rov stran od kamrice in v stene rova odlaga jajčeca.

Lubadarji

Cvetovi

Ali veš, da nimajo vse rastline cvetov pisane barve? Ob Ajdovskem zidu, v Kobiljem curku in v Lanišču lahko v aprilu opazujemo cvetočo kranjsko buniko, ki ima črno-vijolične, rjave cvetove. Rastlina je strupena.

Cvetovi

Pupki in urhi

Ali veš, da imajo pupki in urhi svarilne barve le na trebuhu? Urh se ob nevarnosti vrže na hrbet, usloči svoj kričeči trebuh in se naredi mrtvega. Plenilci mislijo, da je žival mrtva in napihnjena, torej neužitna.

Pupki in urhi

Brezstropa jama

Ali veš, da je brezstropa jama nastala zato, ker se ji je stanjšal in nato vdrl strop? Nekoč se bo to zgodilo Postojnski jami in izgledala bo kot jama ob rimskem zidu na Vrhniki.

Brezstropa jama